Nepovratna sredstva so finančna podpora, ki je ne vračate — podjetje prejme denar za izvedbo projekta in ga ob pravilni izvedbi obdrži. Povratna sredstva so ugodni krediti in garancije, ki jih vračate, a pod ugodnejšimi pogoji kot pri klasični banki (obrestne mere pod tržnimi). Kombinacija obeh je pogosto smiselna, kadar nepovratna sredstva ne pokrijejo celotne investicije.
Sofinanciranje pomeni, da razpisovalec pokrije določen delež upravičenih stroškov projekta — preostalo krije podjetje samo ali s pomočjo ugodnega kredita. Delež je odvisen od velikosti podjetja, področja projekta in konkretnega razpisa. Primer: pri investiciji 500.000 EUR in upravičenih stroških 400.000 EUR lahko sofinanciranje znaša 180.000 EUR nepovratnih sredstev. Na brezplačnem posvetu za vaš konkreten projekt preverimo, kakšen znesek je realno pričakovati.
Delež je odvisen od treh dejavnikov: velikosti podjetja (mikro in mala podjetja praviloma dosegajo višje deleže kot srednja), vrste projekta (razvojni in zeleni projekti pogosto dosegajo višje deleže kot investicije v opremo) in razpisnih pravil za državno pomoč (t. i. GBER uredba omejuje najvišje dovoljene deleže po kategorijah). Na istem razpisu lahko dve podjetji dobita bistveno različen delež sofinanciranja — razlika je v pravilni kategorizaciji projekta. Na posvetu preverimo, katera kategorizacija je za vaš projekt najugodnejša.
Vsak instrument ima svojo logiko: davčna olajšava se uveljavlja brez vloge, neposredno v davčnem obračunu; vavčer pokrije zunanji strošek, vloge pa se oddajajo do roka v javnem pozivu oziroma do porabe sredstev; razpis je konkurenčen postopek, primeren za večje investicije ali razvojne projekte. Na posvetu pregledamo, katera kombinacija je za vaš primer optimalna.
Da — to je smiselno, kadar investicija presega znesek enega razpisa ali kadar nepovratna sredstva ne pokrijejo celotnega projekta. Pravilo je, da istega stroška ni mogoče uveljavljati iz dveh virov hkrati, zato je treba stroške natančno razdeliti med vire že v fazi načrtovanja. Podrobnosti o posameznih povratnih virih (SID krediti, garancije, leasing) najdete na strani Finančno in poslovno svetovanje.
Najpogostejša napaka je uveljavljanje istega stroška iz dveh virov financiranja hkrati — razpisovalci in banke to pri pregledu preverjajo, kar vodi do zavrnitve. Pred kombiniranjem virov (npr. nepovratna sredstva, SID kredit, leasing) je zato treba natančno razdeliti, kateri strošek pokriva kateri vir.
Odobritev je šele začetek. Sledi podpis pogodbe z razpisovalcem, ki določa obdobje upravičenosti stroškov, roke izvedbe in obveznosti poročanja. Od kdaj so stroški upravičeni, določa posamezni razpis: pri nekaterih od oddaje vloge, pri drugih šele od podpisa pogodbe. Podroben potek izvedbe in poročanja najdete na strani Javni razpisi.
Praviloma ne — prezgodnji začetek je najpogostejša in najdražja napaka. Stroški, nastali pred oddajo vloge, praviloma niso upravičeni. Nekateri razpisi dovolijo začetek po oddaji vloge, vendar na lastno tveganje: če vloga ni odobrena, stroške krijete sami. Od kdaj so stroški upravičeni, določa posamezni razpis, zato se pred naročilom opreme ali podpisom pogodbe posvetujte s svetovalcem.
Ne — poleg Slovenije smo dejavni tudi na Hrvaškem, kjer imamo lastno pisarno v Čakovcu. Doslej smo sodelovali pri več kot 4.000 odobrenih projektih po vsej Sloveniji in na Hrvaškem.
Da — Vouk je certificiran po standardu ISO 27001, mednarodnem standardu za upravljanje z informacijsko varnostjo. Vaši poslovni podatki in dokumentacija so pri nas zaščiteni v skladu z najvišjimi standardi.