Javni razpisi in pozivi določajo, kdo lahko pridobi sredstva, za kakšen namen in pod katerimi pogoji. Podpora je lahko nepovratna, povratna ali kombinacija obeh oblik. Podjetja se lahko prijavijo na nacionalne in EU programe. Pomembna ni samo odprta prijava, ampak ujemanje vašega projekta z namenom financiranja, upravičenimi stroški in merili. V podjetju Vouk preverimo možnosti pri razpisovalcih. Skupaj z vami pripravimo vlogo, uskladimo dokumentacijo in vas spremljamo skozi izvedbo do poročanja po zaključku projekta.
Nacionalni razpisi so za večino podjetij hitrejša in dostopnejša pot do prvega sofinanciranja kot razpisi na ravni EU. Dostopni so prek 4 glavnih institucij: SPIRIT Slovenija, Slovenskega podjetniškega sklada (SPS), Slovenskega regionalno razvojnega sklada (SRRS) in Eko sklada. Svetujemo tudi podjetjem na Hrvaškem, pri katerih izhajamo iz tamkajšnjih nacionalnih virov financiranja.
Sofinanciranje za MSP pri nacionalnih razpisih pokriva znaten del upravičenih stroškov, pri razpisih za manj razvita območja ali posebne kategorije projektov pa je lahko delež bistveno višji.
Za investicije v proizvodno opremo, stroje in infrastrukturo so najprimernejši prav nacionalni razpisi SPIRIT Slovenija in SPS — investicijski razpisi dosegajo do 3 milijone EUR na projekt, upravičeni stroški pa vključujejo nakup opreme, adaptacijo prostorov in projektno vodenje. Formalna upravičenost je šele prvi korak. Pri pripravi vloge zato največ pozornosti namenimo temu, da pokažemo merljive učinke investicije: večje zmogljivosti, višjo produktivnost, več izvoza in manjši vpliv na okolje.
Nacionalni razpisi se odpirajo skozi vse leto, okna so pogosto kratka. Na brezplačnem posvetu preverimo, kateri so trenutno relevantni za vaš projekt.
Glavne institucije so SPIRIT Slovenija (razvoj, digitalizacija, internacionalizacija), Slovenski podjetniški sklad SPS (mikro in mala podjetja, start-upi), Slovenski regionalno razvojni sklad (SRRS), Eko sklad (energetske investicije) ter posamezna ministrstva za specifična področja.
Običajno 3 do 6 mesecev od oddaje vloge. Postopek se lahko podaljša, če je vlog veliko ali razpisovalec zahteva dopolnitve.
Predvsem nacionalni razpisi SPIRIT Slovenija, SPS in SRRS, namenjeni prav investicijam v opremo, stroje in infrastrukturo — dosegajo do 3 milijone EUR na projekt.
Znesek je odvisen od razpisa, velikosti podjetja in vrednosti projekta — pri razpisih za manj razvita območja ali posebne kategorije projektov je delež sofinanciranja običajno višji kot sicer. Na brezplačnem posvetu ocenimo realen potencial za vaš projekt.
Strošek, ki ga razpisovalec prizna kot osnovo za sofinanciranje — tipično nakup opreme, gradnja ali adaptacija prostorov, stroški razvoja in zunanjega svetovanja. Neupravičeni stroški so praviloma DDV, stroški rednega poslovanja in vsi stroški, nastali pred oddajo vloge.
EU razpisi so programi sofinanciranja iz evropskih strukturnih in investicijskih skladov: EKP, Horizon Europe, LIFE, Interreg in drugi. V primerjavi z nacionalnimi razpisi dosegajo višje zneske — pogosto med 1 in 10 milijoni EUR, medtem ko nacionalni razpisi tipično segajo od 100.000 EUR do 3 milijonov EUR. Po drugi strani zahtevajo obsežnejšo dokumentacijo in daljši postopek odobritve, ki praviloma traja od 6 do 12 mesecev.
Za slovenska MSP so najbolj dostopni EKP razpisi (investicije, digitalizacija, zeleni prehod) — brez zahteve po mednarodnem partnerju in dobra vstopna točka v svet EU financiranja. Horizon Europe je program za raziskave in inovacije. Zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis. Številni sodelovalni projekti Horizon Europe zahtevajo mednarodni konzorcij, nekateri instrumenti pa omogočajo prijavo posameznega podjetja. Zato najprej izberemo ustrezen program in preverimo njegove pogoje sodelovanja. LIFE pokriva okoljske projekte z merljivim vplivom, Interreg čezmejno sodelovanje.
EIC Accelerator je namenjen posameznim inovativnim zagonskim ter malim in srednje velikim podjetjem z ambicijo razvoja in širitve prebojne inovacije. Podpora lahko vključuje nepovratna sredstva in investicijski del. Mednarodni konzorcij ni pogoj; pomembni so tehnološka zrelost, tržni potencial in zahteve aktualnega razpisa. Pred prijavo preverimo, ali program ustreza razvojni fazi podjetja in projekta.
Postopek zahteva zgodnje načrtovanje, natančno projektno logiko in pri nekaterih programih mednarodnega partnerja. Na posvetu ocenimo, kateri EU program ustreza vašemu projektu.
EU razpisi dosegajo višje zneske, a zahtevajo zahtevnejšo dokumentacijo in daljši postopek (6–12 mesecev proti 3–6 mesecev pri nacionalnih).
EKP (splošna vstopna točka), Horizon Europe (raziskave in inovacije; zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis), LIFE (okoljski projekti), Interreg (čezmejno sodelovanje) in EIC Accelerator (posamezna inovativna zagonska ter mala in srednje velika podjetja s prebojno inovacijo).
Odvisno od programa. EKP razpisi, ki so najpogostejši za MSP, mednarodnega partnerja ne zahtevajo. Interreg ga praviloma zahteva. Zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis. Številni sodelovalni projekti Horizon Europe zahtevajo mednarodni konzorcij, nekateri instrumenti pa omogočajo prijavo posameznega podjetja. Zato najprej izberemo ustrezen program in preverimo njegove pogoje sodelovanja. Pri EIC Accelerator mednarodni konzorcij ni pogoj. Pred izbiro programa vedno preverimo, kateri pogoji so izvedljivi za vaše podjetje.
Prepozno odkritje razpisa (dokumentacija zahteva mesece priprave), šibko konzorcijsko partnerstvo brez jasne delitve dela, neustrezna projektna logika (cilji, aktivnosti in rezultati niso usklajeni) in podcenjevanje administrativnih zahtev po odobritvi. Vsaka od teh napak je preprečljiva z izkušenim svetovalcem.
Razpisi za raziskave, razvoj in inovacije so med finančno najzanimivejšimi. Sofinanciranje pokriva razvoj, patentiranje, testiranje in komercializacijo, za razliko od investicijskih razpisov pa financira tudi neopredmeteno vrednost: znanje in intelektualno lastnino.
Upravičeni stroški vključujejo plače razvojne ekipe, nakup opreme in materialov za razvoj, stroške patentiranja, zunanje storitve (univerze, inštituti, laboratoriji) in testiranje. Formalni R&D oddelek ni pogoj, saj zadostuje dokumentirana razvojna aktivnost: jasno opredeljen projekt, cilji, časovnica in ekipa. Stroški razvoja lastne programske opreme so upravičeni, če gre za razvoj novega produkta, ne za vzdrževanje obstoječega sistema.
Primerni razpisi za MSP: SPIRIT Slovenija za R&D in inovacije, programi SPS za inovativna podjetja, vavčerji SPS za patentiranje. Za mednarodni potencial: EIC Accelerator (več spodaj).
Industrijske raziskave so zgodnja faza razvoja — sistematično pridobivanje novega znanja, ki ga podjetje kasneje uporabi za razvoj novih produktov, tehnologij ali procesov. Ustrezajo nižji do srednji stopnji TRL (tipično 3–5) — projekt še ni blizu trga, gre za preverjanje, ali ideja tehnično deluje. Sofinancirajo jih SPIRIT Slovenija, SPS in Horizon Europe. Upravičeni stroški vključujejo plače raziskovalne ekipe, opremo in material za raziskave ter zunanje storitve pri inštitutih, laboratorijih in univerzah.
Eksperimentalni razvoj je naslednja faza. Razvoj prototipov, testiranje in priprava na komercializacijo. Ustreza višji stopnji TRL (tipično 5–8), projekt je bližje končnemu produktu. Upravičeni stroški vključujejo razvojno ekipo, opremo za testiranje in stroške patentiranja rezultatov. Razpisi za eksperimentalni razvoj pogosto sledijo industrijskim raziskavam v okviru istega projekta. Kombinacija obeh faz je pogosta pri SPIRIT in SPS razpisih.
Sofinanciranje stroškov patentiranja in zaščite intelektualne lastnine je na voljo prek vavčerjev SPS (glej sekcijo Vavčerji zgoraj) in kot upravičen strošek znotraj širših R&D razpisov. Patentiranje ni pogoj za R&D sofinanciranje, pogoj je dokazljiva razvojna aktivnost z jasnimi cilji in merljivimi rezultati. Patent pa je upravičen strošek in pri nekaterih razpisih dvigne inovacijski potencial vloge, kar izboljša točkovanje.
Horizon Europe je največji EU program za raziskave in inovacije. Zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis. Številni sodelovalni projekti Horizon Europe zahtevajo mednarodni konzorcij, nekateri instrumenti pa omogočajo prijavo posameznega podjetja. Zato najprej izberemo ustrezen program in preverimo njegove pogoje sodelovanja. Za univerze in neprofitne organizacije je sofinanciranje najvišje, za podjetja nekoliko nižje, a še vedno visoko. Postopek od prijave do pogodbe traja 9 do 18 mesecev, projekti pa se izvajajo 2 do 4 leta.
EIC Accelerator je namenjen posameznim inovativnim zagonskim ter malim in srednje velikim podjetjem z ambicijo razvoja in širitve prebojne inovacije. Podpora lahko vključuje nepovratna sredstva in investicijski del. Mednarodni konzorcij ni pogoj; pomembni so tehnološka zrelost, tržni potencial in zahteve aktualnega razpisa. Pred prijavo preverimo, ali program ustreza razvojni fazi podjetja in projekta.
Upravičeni stroški raziskav in razvoja znižajo davčno osnovo; olajšava ni nepovratno izplačilo. Olajšava je dostopna od prvega dne poslovanja in ne zahteva formalnega R&D oddelka. Upravičenost raziskovalno-razvojnih vlaganj presojamo po njihovi vsebini in dokazilih. Tudi sodelovanje z zunanjim raziskovalnim izvajalcem mora izpolnjevati pogoje za priznanje konkretnih stroškov; samo ime izvajalca ne zagotavlja dodatne olajšave. Ključno je pravilno dokumentiranje stroškov razvoja že med potekom projekta, ne šele ob letnem obračunu. Pomanjkljiva dokumentacija je najpogostejši razlog za zavrnitev olajšave pri davčnem inšpektoratu.
Zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis. Številni sodelovalni projekti Horizon Europe zahtevajo mednarodni konzorcij, nekateri instrumenti pa omogočajo prijavo posameznega podjetja. Zato najprej izberemo ustrezen program in preverimo njegove pogoje sodelovanja. Kadar je konzorcij zahtevan, vsak partner prevzame del razvojnih aktivnosti in odgovarja za svojo dokumentacijo. Konzorcij širi razvojne kapacitete in verodostojnost vloge, a zahteva natančno pogodbo o delitvi odgovornosti in intelektualne lastnine.
Praviloma ne. Zadostuje dokumentirana razvojna aktivnost — jasno opredeljen projekt, cilji, časovnica in ekipa, ki na razvoju dela.
TRL (1–9) meri tehnološko zrelost projekta. Razpisi pogosto zahtevajo začetno stopnjo 3–5 in ciljno 7–9 — napačna uvrstitev pogosto zniža točkovanje vloge.
Razpis je konkurenčen postopek, na katerega je potrebno oddati vlogo in čakati odobritev. Davčna olajšava se uveljavlja v davčnem obračunu, brez vloge, in znižuje davčno osnovo za upravičene stroške razvoja; ni nepovratno izplačilo. Upravičenost raziskovalno-razvojnih vlaganj presojamo po njihovi vsebini in dokazilih. Tudi sodelovanje z zunanjim raziskovalnim izvajalcem mora izpolnjevati pogoje za priznanje konkretnih stroškov; samo ime izvajalca ne zagotavlja dodatne olajšave. Kombinacija obeh je optimalna strategija za podjetja z razvojnimi aktivnostmi.
Nacionalni (SPIRIT, SPS) so hitrejši in dostopnejši, brez zahteve po konzorciju, odobritev projektov načeloma v 3–6 mesecih. Pri Horizon Europe zahteve glede partnerstva določa posamezni razpis (številni sodelovalni projekti zahtevajo mednarodni konzorcij); postopek traja 9–18 mesecev, a dosega višje zneske.
Industrijske raziskave so zgodnja faza (nižji TRL) — preverjanje, ali ideja tehnično deluje. Eksperimentalni razvoj je poznejša faza (višji TRL) — prototipi, testiranje in priprava na trg. Razpisi pogosto sofinancirajo obe fazi znotraj istega projekta.
Ne. Mednarodni konzorcij ni pogoj; pomembni so tehnološka zrelost, tržni potencial in zahteve aktualnega razpisa. Pred prijavo preverimo, ali program ustreza razvojni fazi podjetja in projekta.
Da, imamo izkušnje z obema programoma. Pri Horizon Europe preverimo zahteve glede partnerstva izbranega razpisa ter pripravimo razvojni načrt po TRL metodologiji. EIC Accelerator je namenjen posameznim inovativnim zagonskim ter malim in srednje velikim podjetjem. Oba programa imata bistveno zahtevnejšo pripravo kot nacionalni razpisi.
Razpisi SPIRIT in SPS za R&D se odpirajo večkrat letno, okna za prijavo so kratka, običajno 4 do 8 tednov od objave do zaprtja. Horizon Europe ima fiksne roke po programu dela. Davčna olajšava za R&D je na voljo kadarkoli, brez razpisnih rokov.
Plače razvojne ekipe, nakup opreme in materialov za razvoj, stroški patentiranja in zaščite intelektualne lastnine, zunanje storitve (univerze, inštituti, laboratoriji) ter stroški testiranja in komercializacije. Stroški razvoja lastne programske opreme so upravičeni, če gre za razvoj novega produkta — ne vzdrževanja obstoječega. Formalni R&D oddelek ni pogoj.
Tipično trajanje R&D projektov na razpisih SPIRIT in SPS je 12–36 mesecev. Izplačilo poteka v obrokih ob doseženih mejnikih in po predloženih vmesnih poročilih. Horizon Europe projekti trajajo 2–4 leta. Pred prijavo skupaj pripravimo časovnico in finančni tok, da so pričakovanja realna.
Digitalna transformacija je ena najpogosteje sofinanciranih investicij za MSP. Pokriva uvajanje ERP, CRM in MES sistemov, avtomatizacijo poslovnih procesov, kibernetsko varnost in razvoj digitalnih orodij.
Glavni vir za celovito digitalizacijo poslovnih procesov je razpis Slovenskega podjetniškega sklada P4D – Spodbude za digitalno transformacijo MSP, ki ga SPS objavlja periodično. Pri zadnji objavi (P4D 2025) je sofinanciral 50 % upravičenih stroškov, do 100.000 EUR na podjetje. Razpis je bil namenjen podjetjem z najmanj petimi zaposlenimi, ki so imela ob oddaji vloge izdelan akcijski načrt digitalne transformacije. Za manjše korake so na voljo vavčerji SPS, na primer za kibernetsko varnost (do 9.999,99 EUR), za večje mednarodne projekte pa program Digitalna Evropa (DEP).
Najpogostejša napaka je uvajanje ERP-ja ali avtomatizacije v neoptimizirane procese. Brez predhodne analize procesne zrelosti se stroški podvojijo, koristi pa ostanejo nemerljive. Uvedba ERP sistema tipično traja 6 do 18 mesecev, avtomatizacija posameznih procesov 3 do 6 mesecev.
Podjetje je pripravljeno na digitalno transformacijo, kadar ima optimizirane procese, jasne cilje digitalizacije in ekipo, ki bo spremembe dejansko sprejela. Pred vsako večjo digitalno investicijo priporočamo analizo procesne zrelosti. Razpisi zahtevajo jasne digitalne cilje in kazalnike uspešnosti (KPI), ki jih določimo skupaj s stranko že pred oddajo vloge, na primer: prihranek ur na administrativnih nalogah, zmanjšanje napak v procesih, skrajšanje cikla naročilo–dostava ali fakturiranje, povečanje prihodkov prek digitalnih kanalov in znižanje stroškov na enoto. Merljivi rezultati so praviloma vidni 3 do 6 mesecev po implementaciji. Sofinanciranje vpliva tudi na časovnico projekta. Investicija mora biti izvedena, stroški pa morajo nastati v obdobju upravičenosti, ki ga določa razpis. Zato je treba vir financiranja urediti pred začetkom projekta, ne naknadno, uvedbo pa načrtovati tako, da se zaključi v roku.
Uvedba ERP/CRM/MES sistemov, razvoj digitalnih orodij, avtomatizacija procesov, kibernetska varnost, nakup računalniške in programske opreme ter izobraževanje zaposlenih.
Optimizirani procesi in jasni digitalni cilji pred investicijo. Uvajanje avtomatizacije v neoptimizirane procese je najpogostejša napaka.
Če imate optimizirane procese, jasne cilje in ekipo, pripravljeno na spremembo, ste na digitalno transformacijo pripravljeni. V nasprotnem primeru je analiza procesne zrelosti smiseln prvi korak.
S konkretnimi kazalniki: prihranek časa, manj napak, krajši cikli naročanja ali fakturiranja, več prihodkov prek digitalnih kanalov, nižji stroški na enoto. Te kazalnike določimo skupaj z vami že pred oddajo vloge.
Za bolj zahtevne digitalne investicije (napredna kibernetska varnost, umetna inteligenca, visokozmogljivo računalništvo) je namenjen EU program DEP (Digital Europe Programme), ki dopolnjuje nacionalne razpise in vavčerje.
Razvoj podjetja v lesni industriji pogosto zahteva naložbe v stroje, nove tehnologije in izdelke z višjo dodano vrednostjo. Pomagamo vam preveriti možnosti za posodobitev proizvodnje, digitalizacijo, učinkovitejšo rabo lesa ter razvoj novih izdelkov. Pri primarni predelavi lesa preverimo še ustrezne ukrepe kmetijske politike, ki jih izvaja Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja. Pogoji se razlikujejo glede na dejavnost, obseg predelave, lokacijo in velikost vlagatelja. Za vaš projekt preverimo ustrezne možnosti in smo z vami do zaključka spremljanja projekta.
Različni instrumenti podpirajo različne dele lesne industrije. Razpis za primarno predelavo lesa ni nujno primeren za proizvodnjo pohištva, enako pa ne velja vsaka spodbuda za vse vrste strojev. Pri prvem pregledu zato določimo vašo dejavnost, načrtovane izdelke in učinke naložbe. Preverimo tudi, ali je podpora nepovratna ali vključuje posojilo oziroma kombinacijo obeh oblik.
Med pomembnimi viri so Slovenski podjetniški sklad in ministrstvo, pristojno za gospodarstvo. Pri primarni predelavi lesa so lahko relevantni tudi ukrepi kmetijske politike z Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja kot izvajalcem. Poleg namenskih lesarskih programov preverimo splošne razvojne instrumente. Primernost je odvisna od dejavnosti podjetja in načrtovane naložbe.
Ne nujno. Posamezni programi lahko podpirajo tudi razvoj izdelkov, digitalizacijo, posodobitev proizvodnih procesov in učinkovitejšo rabo virov. Natančen seznam stroškov določa razpis, zato enake obravnave ni mogoče predpostaviti za vse naložbe. Za vsak projekt preverimo opremo, storitve, tehnične zahteve in merljive učinke, ki jih je treba izkazati. Posebej preverimo še obdobje upravičenosti teh stroškov.
Lahko, če ustreza pogojem izbranega programa. Pomembni so registrirana dejavnost, velikost in lokacija vlagatelja, obseg predelave ter vrsta naložbe. Posebni ukrepi za primarno predelavo lesa imajo drugačne zahteve od programov za proizvodnjo končnih izdelkov. Zato najprej določimo, v kateri del lesne verige sodi projekt, in preverimo ustrezne možnosti. Pregled zajema tudi izpolnjevanje finančnih pogojev vlagatelja.
Ne. Poleg nepovratnih sredstev obstajajo tudi posojila in kombinirani instrumenti, pri katerih je ugodnost povezana z izpolnitvijo določenih pogojev. Pri pregledu zato jasno ločimo obveznosti vračanja, zahteve glede zavarovanja in morebitni nepovratni del. Tako pred prijavo veste, kakšna je predvidena finančna struktura in katere obveznosti prevzemate. Pomembno je tudi, kdaj mora biti investicija zaključena.
Razvoj podjetja v kmetijski industriji se začne z jasnim načrtom naložbe in pregledom možnosti so/financiranja. Pomagamo kmetom, nosilcem dopolnilnih dejavnosti, zadrugam in podjetjem pri iskanju ustreznih podpor za posodobitev gospodarstva, predelavo ter trženje kmetijskih proizvodov. Za vaš projekt preverimo ustrezne možnosti in smo z vami do zaključka spremljanja projekta.
Podpore niso enake za vse vlagatelje. Razpis lahko razlikuje med majhnimi kmetijami, mladimi kmeti, nosilci dopolnilnih dejavnosti, zadrugami in gospodarskimi družbami. Razlikujejo se tudi pogoji za primarno pridelavo, predelavo in druge dejavnosti na podeželju. Glede na ukrep preverimo vpis v register kmetijskih gospodarstev, ekonomsko velikost, dovoljenja, dokazila o zemljiščih in objektih ter finančno konstrukcijo. Pri projektih, ki potrebujejo posojilo ali predfinanciranje odobrene podpore, ločeno pregledamo obveznosti vračanja in zavarovanja. Razpoložljivost in pogoje vedno preverimo za konkretno naložbo.
Pomembne razpise objavlja ministrstvo, pristojno za kmetijstvo, postopke pa pri številnih ukrepih izvaja ARSKTRP. Dodatne možnosti predstavljajo posojilni programi SRRS, pozivi LAS in posamezne občinske podpore. Razpisovalec in izvajalec nista vedno ista institucija. Za vaš projekt preverimo, kdo sprejema vloge, kakšni so pogoji in katere obveznosti sledijo odobritvi. Preverimo tudi način elektronske oddaje dokumentacije.
Da, posamezni razpisi so namenjeni tudi fizičnim osebam, ki so nosilci kmetijskih gospodarstev, oziroma nosilcem dopolnilnih dejavnosti. To ne velja za vse programe. Odločilni so pravni status vlagatelja, vrsta naložbe in pogoji posameznega ukrepa. Pred prijavo zato preverimo, ali kandidirate kot kmetija, dopolnilna dejavnost, podjetnik, zadruga ali družba. Ta razlika vpliva na izbor ustreznega ukrepa.
Nekateri ukrepi so namenjeni predelavi in trženju kmetijskih proizvodov, drugi pa primarni pridelavi ali razvoju dopolnilnih dejavnosti. Pomembno je, kaj boste proizvajali, predelovali ali prodajali in pod kakšnim statusom. Na tej podlagi preverimo ustrezne razpise ter pogoje za prostore, opremo, dovoljenja in druge stroške načrtovane naložbe. Pomembni so tudi načrtovani proizvodi in njihov izvor.
Program AGRO vključuje posojilne instrumente, zato sredstev ne smemo enačiti s subvencijo. Pri izbranem produktu preverimo namen financiranja, pogoje vračila, morebitni moratorij in zavarovanja. Nekateri instrumenti so namenjeni tudi predfinanciranju že odobrenih podpor. Nepovratni in povratni vir obravnavamo ločeno, nato preverimo možnosti njunega povezovanja pri vašem projektu. Posebej preverimo tudi časovno ujemanje obeh virov.
Začnemo z opisom kmetije oziroma dejavnosti, statusom vlagatelja, lokacijo, načrtovano naložbo, okvirno vrednostjo in predvideno časovnico. Koristni so tudi predračuni in obstoječa dovoljenja. Glede na ukrep nato določimo dodatna dokazila. Pred naročilom opreme preverimo, kdaj smejo nastati stroški in ali je treba katera soglasja pridobiti že pred prijavo. Na tej podlagi določimo izvedljive naslednje korake.
Vavčerji Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) so manjše nepovratne spodbude, s katerimi podjetja sofinancirajo storitve zunanjih izvajalcev. Glede na posamezni javni poziv lahko pokrivajo različna področja, od certifikatov in zaščite intelektualne lastnine do kibernetske varnosti, trajnostnega poročanja in digitalnega marketinga. Aktualno razpoložljivost vavčerjev in pogoje za vaše podjetje preverimo pred prijavo.
Sofinanciranje znaša do 60 % upravičenih stroškov, najvišji znesek pa je odvisen od posameznega vavčerja (največ 9.999,99 EUR nepovratnih sredstev).
Pogoj je sedež v Sloveniji in izpolnjevanje kriterija MSP ter vsaj ena zaposlena oseba na dan oddaje vloge. Za iste stroške dvojno sofinanciranje ni dovoljeno.
Odvisno od posameznega javnega poziva. Vavčerji lahko pokrivajo pridobitev, vzdrževanje ali obnovo certifikatov, zaščito intelektualne lastnine (patenti, modeli, znamke), kibernetsko varnost, analizo življenjskega cikla (LCA), pripravo trajnostnega (ESG) poročila, statusno preoblikovanje, prenos lastništva, udeležbo v gospodarskih delegacijah v tujini, prototipiranje v zagonskih podjetjih in digitalni marketing. Sofinanciranje znaša do 60 % upravičenih stroškov, najvišji znesek pa je odvisen od vavčerja (največ 9.999,99 EUR).
Vloge je mogoče oddajati do roka, določenega v posameznem javnem pozivu, oziroma do porabe sredstev. SPS lahko sprejem vlog tudi začasno ustavi, zato je vlogo smiselno oddati čim prej.
Najpogosteje takrat, ko storitev (svetovanje, certifikat, digitalni marketing, zaščita blagovne znamke) potrebujete ali jo načrtujete in bi del stroška lahko pokrila subvencija. Strošek mora nastati v obdobju upravičenosti, ki ga določa posamezni javni poziv.
Da. Zahteve glede minimalnega prometa ali minimalne dobe poslovanja praviloma ni, vendar je treba preveriti pogoje posameznega poziva. Podjetje mora imeti sedež v Sloveniji, izpolnjevati kriterij MSP in imeti vsaj eno zaposleno osebo na dan oddaje vloge, običajno pa tudi do zaključka projekta. Kot zaposlena oseba se šteje tudi nosilec s.p. ali družbenik-poslovodja, če mu je to edina podlaga za zavarovanje.
Da. Vavčerji SPS se dodeljujejo po pravilu de minimis, po katerem skupna pomoč, dodeljena enotnemu podjetju, v katerem koli triletnem obdobju ne sme preseči 300.000 EUR. Sredstva na drugih razpisih se lahko dodeljujejo po drugih pravilih državnih pomoči. Pred vsako vlogo preverimo preostali limit.
Osnovna upravičenost običajno zahteva status MSP (manj kot 250 zaposlenih, prihodek pod 50 milijonov EUR), neblokiran transakcijski račun, brez odprtega stečajnega postopka in praviloma vsaj eno do dve leti poslovanja. V praksi pa je ključno drugo vprašanje: ali vaš projekt ustreza razpisnim kriterijem. Podjetje je lahko formalno upravičeno, projekt pa ne, ker ne izkazuje merljivega vpliva na poslovanje ali ker je panoga izključena. Na brezplačnem posvetu v 30 minutah povemo, ali ima vaš projekt realen potencial.
Strošek, ki ga razpisovalec prizna kot del sofinancirane investicije ali aktivnosti. Natančna definicija je odvisna od posameznega razpisa. Pred vsako prijavo preverimo, kateri stroški vašega projekta so upravičeni.
Odvisno od institucije. Eko sklad je praktično odprt skozi vse leto, drugi razpisi se odpirajo v določenih oknih, pogosto 1–2× letno. Na posvetu preverimo trenutno stanje za vaše področje.
Projekt se je začel pred oddajo vloge (stroški so neupravičeni), napačna opredelitev upravičenih stroškov, prekoračen de minimis limit, zamuda pri oddaji, nepopolna vloga ali šibek finančni načrt. Vsaka od teh napak je preprečljiva z ustrezno pripravo.